Midva sva šla narazen po 20 letih, imela sem ga za najboljšega prijatelja, potem je zadnje leto šlo zelo navzdol, še do sexa mu ni bilo, samibizgovori, vse so bili krivi drugi, samo one ne, čutila sem da sem mu breme, govorit pa ji želel.
Po nekaj mesecih sem zahtevala, da gre, saj mi je z dejanji veliko sporočal (če mu že besede niso šle od rok).
Prve 4m mesece sem mislila da me bo pobralo, prekinila stike, nobenih srečanj, le po melju glede otrok. Ne dovolim da mi rusi okrevanje, prebuja rane.... Po 1 lwt mi gre še kar dobro. Novega ne iščem, sem več v naravi, grem v družbo ko mi je. Veliko sem jokala, brala, pisala dnevnik. Ko me zdaj prime otožno razmišljanje, se spomim kako je bil hladen na koncu, in si res mislim, naj kar bo kjer je!
Včasih se borim z osamljenostjo, to me muči ker sem si vedno želela družino, zdaj jo imam, a ne tako kot sem si misila.
Po nekaj mesecih sem zahtevala, da gre, saj mi je z dejanji veliko sporočal (če mu že besede niso šle od rok).
Prve 4m mesece sem mislila da me bo pobralo, prekinila stike, nobenih srečanj, le po melju glede otrok. Ne dovolim da mi rusi okrevanje, prebuja rane.... Po 1 lwt mi gre še kar dobro. Novega ne iščem, sem več v naravi, grem v družbo ko mi je. Veliko sem jokala, brala, pisala dnevnik. Ko me zdaj prime otožno razmišljanje, se spomim kako je bil hladen na koncu, in si res mislim, naj kar bo kjer je!
Včasih se borim z osamljenostjo, to me muči ker sem si vedno želela družino, zdaj jo imam, a ne tako kot sem si misila.