Peklenskidnevi je napisal/a: ↑Po 15h letih zakona, sem izvedela, da me mož vara 5 let. Res sva se malce odtujila, ampak tega nisem pričakovala. Sedaj je že 4 mesece od kar sem izvedela za varanje. Takoj ko sem izvedela sem mu povedala, da želim takojšnjo ločitev. En teden je bil pri svojem bratu, potem sem pa padla na foro, da bo vse naredil, da se stvari uredijo, da ne more brez mene in otrok, obljubljal terapije... ko je prišel nazaj domov, je bilo nekaj dni vse ok, potem so se začele stvari slabšat. Očita mi, da je moja krivda, da me je varal. Delo, otroci, pomanjkanje časa za naju...Pravi mi, da nikoli ne bo živel brez otrok in da ni varijante, da hodi na terapije. Mrtvo hladno se obnaša do mene, noče se pogovarjat. Sprva sem mu res bila pripravljena vse oprostit in nama dati še eno priložnost. Zdaj pa norim, trpim. Dela vsak dan po 10 ur in ko pride domov, se posveti samo otrokom, gleda tv in spi. Imam občutek, da igra igro. Ne vem, kaj mu je. Kaj misli. Ali čaka, da se meni utrga od vsega. Kopuje otrokom darila, povedal jim je, da želim, da gre. Daje jim potuho pri opravilih,... Mene ignorira, noče pogovora. Večkrat sem mu povedala, da ne morem tako živet, ga prosila naj gre, lepo in enkrat na silo. Ponudila skupno skrništvo vse... On je tiho, gleda v zid, reče nič, ali da sem jaz vsega kriva. Pravi, da družine ne bo zapustil. Enkrat mi je rekel, da je njemu hudo, da je prekinil razmerje z ljubico in rabi čas. Sem rekla prosim pojdi, vzami si ga in spet ni šel. Kaj naj naredim? Pred drigimi in pred otroki deluje vse kot, da je vse vredu, ko pa sva sama je nemogoče. Je oseba, ki ji niti najmajn ne zaupam, ne vem kaj kuje, je mrtvohladen. Kako naj kaj dosežem? Terapij ne želi, pogovora tudi ne. Jaz si samo želim, da gre, ker me ubija..
Pred mnogo leti si komaj čakala, da pride in te naredi srečno. Ti ni bilo živeti brez njega.
Danes komaj čakaš, da gre, ker si z njim nesrečna. Ti ni živeti z njim.
No vidiš, pa si spoznala, kaj je življenska ironija.