Starševski čvek • Re: Vedno le o slabih ženskah, kaj pa moški?

Spet na MON-u je napisal/a: ↑

Imam prijateljico, ki je bila poročena 18 let.

Na zunaj super družina, dva otroka, mož s.p., BMW. En otrok na faksu, drugi v srednji šoli, živijo pri njenih starših v ločenem stanovanju.
V pol leta se mož spremeni. S.p. propade, začne lagati, piti,izprazni ženi vse iz TRR- ja, pobere otrokom vse prihranke po sobi,itd. Odide 30 km stran. Ona se loči. Mož ne plačuje preživnine, sama ima majhno plačo, pomagajo starši. Ima vso podporo pri njegovi žlahtni. Kasneje izve, da je mož srečal svojo prvo mladostno ljubezen in se je vžgalo. Požgal je vse za sabo, le da je dobil tisto, ki ga je nekoč zapustila.

No, kaj menite?

Tipični desc, ko se mu pri skoraj 50ih odfouka tako v spodnji, kot v gornji glavi. Ker mu je na ego in dušo zapihala ena iz mladosti, pijanemu pred nosom pomigala s češpljo verjetno- če bi bila oba normalna, bi takrat verjetno ostala skušaj.
Tako naredi moški, ki si je zaželel spremembe pri vtikanju not in ven pod drugim kotom in malce drugačno vlažnostjo. Pacient v glavi na račun svojega vznesenega ega, pod vplivom kemije v možganih. Da gre tako uničit primarno družino in ji na glavo nakoplje tako sramoto, sploh otrokoma, ki se verjetno enako pišeta, kot on. Nekateri imajo taka dejanja tudi že v genih od svojih prednikov, ki so bili enaki, pa jim pri določenih letih to ven useka. Poznano.

---