Starševski čvek • Re: Ne razumemem ,ko vsi pishologi govorijo, da kar ste doživljali o otroštvu, boste tudi s partnerjem.

dobrojutro je napisal/a: ↑

No, saj. Želela sem povedat to, da psihologi pravijo, da ne glede na vse, kar delamo, vedno v naše življenje dobimo partnerja oz. moža in obratno partnerko oz. ženo, ki ima take lastnosti, kot so jih imeli že naši starši, torej a priori smo obsojeni, da če smo npr. bili kot otrok ponižani, bo imel ponižujoč odnos do nas tudi partner, če nam je manjkalo topline, nam je tudi partner ne bo dajal in bo hladen, kot so bili naši starši. Skratka partner je podoben staršem. In vedno rinemo v tak odnos, verjetno podzavestno, dokler ne razrešimo stvari. Ampak to bi potem pomenilo, da, če razrešimo stvari iz otroštva, se posledično zaljubimo v popolnoma drugačne ljudi. Ker dejstvo je, da se zaljubimo v človeka, s katerim imamo enak konflikt kot smo ga imeli v primarni družini. Tako to deluje. Se pravi, da nas začnejo privlačiti drugačni moški oz. ženske. In seveda tudi ne pričakujemo, da nam rešijo tisti manko, ki smo ga občutili kot otroci, ker moramo to narediti izključno sami. Prav razmišljam ali se motim?

Nekaj ti je že odgovoril/-a "motiš se", odgovor na drugi del tvojega zapisa (ali nas potem začnejo privlačiti drugačni ljudje ali še vedno enaki) pa je po moje odvisen od tega, kako se vidiš znotraj dinamike odnosov v primarni družini: če "biti žrtev" postane tvoja identiteta, boš take odnose iskala tudi kasneje v življenju. Če nasprotno ohraniš zavedanje, da se ti je dogajala neka krivica oz. nekaj, kar ti je škodovalo (zloraba ali zanemarjanje, kar ima podobne učinke na psiho itd.), vendar tega ne ponotranjiš (= ne kriviš same sebe za to), boš kasneje iskala drugačne odnose - ker veš in si vseskozi vedela, da to ni bilo prav.

Prva pot je lažja, ker je vedno laže zaigrati na karto "jaz sem žrtev" (v resnici gre za manipulacijo, ki se sicer lahko opira na dejstva, a tako, da jih hkrati tudi zlorabi - jemlje kot opravičilo za vsa kasnejša ravnanja, ki pa bi lahko bila drugačna), vendar to ne prinaša napredka in ne zares zadovoljujočih odnosov.

V zvezi s tem gl. koncept "resilience" - zakaj ljudje v enakih okoliščinah odreagirajo drugače, eni se zlomijo, druge pa ne. O tem je recimo pisal tudi Viktor Frankl (ki je tudi sam preživel internacijo (bil zaprt v kar 4-ih koncentracijskih taboriščih) v času 2. sv. vojne).

---