Dobr večer :)
Včerajšnji dan sem bila super pridna, celo zvečer sem odšla malo lačna spat (sej veste tist ta dobr občutek, ko si kar ponosen nate, zaspiš z nasmehom na ustih) in ko je prišlo današnje jutro presenetljivo sploh nisem bila več lačna. Prva hrana mi je zapasala šele po 12 uri, pa še to sem bila neverjetno hitro zadovoljna. Kako hecno se včasih odzove naše telo, povsem nasprotno od pričakovanj. Popoldan sem izkoristila zopet za dve uri šetnje po gozdu (precej boga bera je bila mimogrede), potem je padel še dolg tuš s še daljšim britjem (moj bog sem bila že zanemarjena ;))) in šele nato sem postala res lačna, tako da smo ob 18h pojedli "kosilo" (govedino iz juhe, par žlic na čebuli praženega krompirja zabeljenega z ocvirki (mljassssk, za dušo privezat ;)) in zeleno solato z zeljem in fižolom. Sploh ne pomnim kdaj se mi je nazadnje zgodilo da skoraj cel dan sploh ne bi občutila nobene lakote. Krasen občutek. Upam da to pomeni, da se je telo zdaj že končno sprijaznilo z novo težo in bo dovolilo da končno spet odpade kakšna kila.
Če bo vse po sreči, grem v četrtek zvečer na trening :))) se že zelo veselim, da spet stopim na led. Moja druga odvisnost (hokej) ki sem ga za čas obeh nosečnosti, službe morala dati na čevelj... no zdaj je priložnost da vsaj do vrnitve v službo spet treniram. Držite pesti da pridem cela domov ;) mam kr veliko tremo (po eni strani zaradi totalne nekondicije v drsanju in pa po drugi strani priti nazaj med punce, ki so sicer ok, a gotovo bo padla kaka krepka čez moj izgled in težo). Čeprav vem da bo mišljeno v štosu, take izjave mene vedno podrejo. Najbrž zato ker me je celo otroštvo brat zafrkaval, da sem debela (čeprav daleč od tega, a takrat si pač občutljiv in ne dovolj pameten, izkušen, da bi ostal neprizadet). Ampak moram prebit ta strah, če bom odlašala ne bo nič drugače. Vedno čakam, da ko bom shujšala bo pa to in ono, ja pa ja. Treba je pogledat resnici v obraz in se lotit (česarkoli) že zdaj. Malo pametnejša sem pa že kot pred 15 leti, menda... to bo en del razpucavanja, ki ga moram naredit pri sebi. Konec odlašanja in skrivanja za fotkami na katerih izgleda, da imam 20 kg manj!
Upam da tudi ve uspešno borbate, razpucavate in vozite dalje.
Včerajšnji dan sem bila super pridna, celo zvečer sem odšla malo lačna spat (sej veste tist ta dobr občutek, ko si kar ponosen nate, zaspiš z nasmehom na ustih) in ko je prišlo današnje jutro presenetljivo sploh nisem bila več lačna. Prva hrana mi je zapasala šele po 12 uri, pa še to sem bila neverjetno hitro zadovoljna. Kako hecno se včasih odzove naše telo, povsem nasprotno od pričakovanj. Popoldan sem izkoristila zopet za dve uri šetnje po gozdu (precej boga bera je bila mimogrede), potem je padel še dolg tuš s še daljšim britjem (moj bog sem bila že zanemarjena ;))) in šele nato sem postala res lačna, tako da smo ob 18h pojedli "kosilo" (govedino iz juhe, par žlic na čebuli praženega krompirja zabeljenega z ocvirki (mljassssk, za dušo privezat ;)) in zeleno solato z zeljem in fižolom. Sploh ne pomnim kdaj se mi je nazadnje zgodilo da skoraj cel dan sploh ne bi občutila nobene lakote. Krasen občutek. Upam da to pomeni, da se je telo zdaj že končno sprijaznilo z novo težo in bo dovolilo da končno spet odpade kakšna kila.
Če bo vse po sreči, grem v četrtek zvečer na trening :))) se že zelo veselim, da spet stopim na led. Moja druga odvisnost (hokej) ki sem ga za čas obeh nosečnosti, službe morala dati na čevelj... no zdaj je priložnost da vsaj do vrnitve v službo spet treniram. Držite pesti da pridem cela domov ;) mam kr veliko tremo (po eni strani zaradi totalne nekondicije v drsanju in pa po drugi strani priti nazaj med punce, ki so sicer ok, a gotovo bo padla kaka krepka čez moj izgled in težo). Čeprav vem da bo mišljeno v štosu, take izjave mene vedno podrejo. Najbrž zato ker me je celo otroštvo brat zafrkaval, da sem debela (čeprav daleč od tega, a takrat si pač občutljiv in ne dovolj pameten, izkušen, da bi ostal neprizadet). Ampak moram prebit ta strah, če bom odlašala ne bo nič drugače. Vedno čakam, da ko bom shujšala bo pa to in ono, ja pa ja. Treba je pogledat resnici v obraz in se lotit (česarkoli) že zdaj. Malo pametnejša sem pa že kot pred 15 leti, menda... to bo en del razpucavanja, ki ga moram naredit pri sebi. Konec odlašanja in skrivanja za fotkami na katerih izgleda, da imam 20 kg manj!
Upam da tudi ve uspešno borbate, razpucavate in vozite dalje.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 18 Okt 2016 21:08