Quantcast
Channel: MedOverNet
Viewing all articles
Browse latest Browse all 17615

Starševski čvek • Re: Partnerski odnos po smrti otroka

$
0
0
ves kaj! napisal:
kaj pa tole napisal:
pri nas napisal:
Pa kdo jo nagovarja k samomoru? Pa daj, jaz sem tudi zgoraj pisala, da sem si želela naj bo že konec pri svoji agoniji, pa še to ne pomeni, da sem si želela, da otrok umre. Samo želela sem si, da se vse skupaj konča. zdaj se sicer vse drugače sliši in bere, ampak ko si v tem, ni lahko in analizirat vsako besedo in vsako dejanje je neumnost.
Je kdo pomislil kaj doživlja mož? Izgubil je tako željenega otroka in izgublja ženo, ki povrhu še grozi, da bi najraje umrla. Hodi ven in joče, pa misli, da je s tem vse ok. Resno verjamete, da je njen zapis objektiven? Pa saj ni zmožna v svojem zamaknjenem stanju presojat objektivno. Moški so stalno pod pritiskom,da morajo biti steber opore družini, solze so za slabiče in ne vem kaj še vse..... in oni vse to držijo globoko v sebi in ja, enkrat eksplodira. Mogoče tudi on pričakuje oporo, mogoče bi mu bilo lažje, če bi oba živela dalje, č ebi vsaj zgledalo, da bo življenje dalje. Tako pa ona umira na obroke, od njega pa pričakuje kaj? Isto?
Kvečjemu delate slabše ve, ki jo še dodatno podpihujete proti možu.
Naj si najprej poišče pomoč, da bo sposobna videti realno stanje in potem sprejme življenjsko pomembne odločitve.


Kaj bi potem ta idealni super mož naredil v primeru, da avtorica hudo zboli in bi jo imel leta in leta na grbi, ne samo tri mesece?

Po nekaj mesecih te izguba sploh šele zares udari. Čisto možno je, da on še ni prebolel, a ker okolica od moških pričakuje nekaj drugega kot od ženske, si morda niti ne dovoli občutit bolečine. Samo take krute besede nekomu, ki bi ti moral biti prvi ni najbližji v življenju ... In eden od smislov zakona, zveze je prav to, da se osebi med sabo podpirata, ko eden omaga, vskoči drugi, ne pa, da te drugi še obrca, ko že ležiš na tleh.



Sploh se ne gre za to, gre se, da se moz bori za oba, za oba je trden, zena pa ne pokaze volje, da bi se borila, ampak se prepusca padanju na dno.
Res je, da ljudje drugace reagiramo, nekdo tako, drugi drugace, ampak obsojati moza, ker reagira po svoje in ima poln Q tega, da je mocan za oba, ko tudi on pozrebuje ramo za jokanje, to ni prav. Enako lahko obtozimo zeno, da njen nacin ni pravi, da se ne trudi pobrati in fokusirati na vse kar ima, ne pa da pestva svojo izgubo in se smili sama sebi. Tudi ona ne naredi nic, da mozu olajsa bolecino!


Za moje pojme tale konkretna mamica kaže obilo volje. Kje vidiš, da nič ne naredi, da se samo prepušča žalosti?
Ampak rabi pa pomoč. podporo, ne more sama. Trudi pa se, še kako!
Zanimivo bi bilo vedeti, kakšne izkušnje imate za seboj tisti, ki tako odgovarjate. Vprašanje je retorično, ni treba pisat, itak internet vse prenese.

Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 20 Sep 2016 12:45



Viewing all articles
Browse latest Browse all 17615


<script src="https://jsc.adskeeper.com/r/s/rssing.com.1596347.js" async> </script>